Mreža NVO
za rekreacijo v naravi – Vsi v naravo je začela delovati leta
2014 v okviru projekta, sofinanciranega s strani Evropskega socialnega sklada
in Ministrstva za javno upravo RS. Partnerstvo sestavljajo Planinska zveza Slovenije, Olimpijski
komite Slovenije - Združenje športnih zvez in Zveza za šport
invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite, v mrežo pa so vključene še druge organizacije. »Največ pozornosti smo v okviru dosedanjih
aktivnosti namenili sodelovanju pri oblikovanju ustrezne zakonodaje, krepitvi
športnih društev in neposredni podpori zainteresiranim društvom pri reševanju
konkretnih izzivov,« je poudaril vodja projekta Damjan Omerzu.
Projekt je usmerjen v povezovanje in krepitev društev na področju rekreacije v naravi in zagotovitev boljših pogojev za njihovo delo. Zato je pomemben del projekta namenjen sodelovanju pri oblikovanju ustrezne zakonodaje. S skupnimi aktivnosti želimo tudi krepiti ukvarjanje z rekreacijo v naravi v okviru društev, poiskati nove priložnosti in možnosti za finančno stabilnost in večjo samozadostnost društev. Rekreacijo v naravi želijo rekreacijo narediti dostopnejšo tudi invalidom in drugim osebam s posebnimi potrebami, in sicer na način, da povezujejo različna društva in strokovne delavce, ki delujejo na področju športa oz. na področju dela z osebami s posebnimi potrebami z namenom skupnega izvajanja aktivnosti. »Želimo poudariti, da invalidnost in šport
invalidov nista tabuja, ampak da je drugačnost le treba sprejeti. Dragoceno je,
da se invalidi lahko integrirajo v družbo prek športa, ki zanje predstavlja
pomemben socializacijski most,« je povedal Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije –
Paraolimpijskega komiteja.
Mrežo
NVO za rekreacijo v naravi - Vsi v naravo so predstavili Matej Planko,
Damijan Lazar, Aleš Šolar in Damjan Omerzu (foto Manca Čujež)
Mreža NVO za rekreacijo v naravi je usmerjena tudi v neposredno podporo zainteresiranim društvom in pomoč pri reševanje njihovih konkretnih izzivov, tako z vidika vprašanj delovanja društev kot z vidika vsebinske podpore. Izvedli so delavnice na področjih vključevanja invalidov v šport, izvajanja taborov v naravi in zbiranja sredstev za društva. Pomemben izziv za športna društva in zveze v prihodnje bo tudi večje povezovanje z zdravstvenim pristopom. V ta namen preučujejo možnosti za prenos javnih pooblastil za izvajanje vodenih športnih aktivnosti za posamezne tipe bolezni. V okviru tega so preverili tudi izkušnje po Evropi, kjer že množično izvajajo različne projekte v smislu rekreacije za zdravje, ki jih v prihodnje želimo prenesti tudi v Slovenijo.
Mreža se vključuje in aktivno sodeluje v postopkih sprejemanja zakonskih in podzakonskih aktov (Zakon o športu, Načrt upravljanja TNP, Program upravljanja območij Nature 2000, Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni ...). Generalni
sekretar PZS Matej Planko je ob
nastajajočem zakonu o potrjevanju računov osvetlil skupna prizadevanja za neobveznost davčnih blagajn za manjša
športna društva in društva v javnem interesu: »Predlagamo, da se v končni verziji zakona doda izjema, da za društva,
ki imajo status delovanja v javnem interesu in ne presežejo 20.000 evrov
letnih pridobitnih prihodkov uporaba davčnih blagajn ni obvezna. Zdi se nam, da
mora biti zakonodaja življenjska, saj se v nasprotnem primeru bojimo upada
dejavnosti društev, ki imajo številne pozitivne učinke.«
Glede zakona o potrjevanju računov želijo doseči, da manjša društva, ki imajo manj prometa, oz. društva v javnem interesu ne bi bila zavezana k uporabi davčne blagajne. Po sedanjem predlogu zakona bodo namreč morala vsa športna društva na raznih aktivnostih v naravi, v telovadnicah, na igriščih in na raznih rekreacijskih prireditvah zagotoviti davčno blagajno z internetno povezavo ter izdati račun. Poleg tega bodo lokacijo izdaje računa morala sporočiti v naprej, kar je za društva, ki so aktivna na različnih lokacijah, velika težava in nesmisel. Menijo, da bi enako sledljivost in prihodke države ob bistveno manjših stroških za društva lahko dosegli tudi s trenutnim sistemom uporabe vezane knjige računov.
Pri zakonu o prostovoljstvu so izpostavili potrebo po poenostavitvi zahtev, ki jih zakon nalaga prostovoljskim organizacijam v smislu evidentiranja prostovoljskega dela in po drugi strani več spodbud za te organizacije. Obstoječi zakon namreč predvideva nekatere ugodnosti, vendar te ne vplivajo bistveno na spodbujanje prostovoljstva. Predlog je, da se predvidenih minimalno 10 % sredstev na javnih razpisih, rezerviranih za prostovoljske organizacije, dvigne na 25 %, in predvsem da se zagotovi možnost neposrednega uveljavljanja te zakonske določbe. Večina nosilcev državnih razpisov namreč te določbe še vedno ne upošteva, kljub temu da je zakon v veljavi že peto leto.
Pri zakonu o upravljanju gozdov v lasti RS so izpostavili potrebo po rekreacijski funkciji državnih gozdov. Gre namreč za več kot 20 % vseh gozdov v Sloveniji in jih vidijo kot primeren prostor za umeščanje nove športne infrastrukture v naravi, ki je nato prosto dostopna vsem.
Sodelujoči
v projektu so spoznali pomen mreženja in sodelovanja različnih organizacij. »Skupaj poskušamo zagotavljati boljše pogoje
za delovanje društev, vključevanje invalidov v šport in vplivati na zakonodajne
odločitve, saj je medsebojno sodelovanje temelj razvijanja športa prek
projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi,« je novinarsko konferenco
sklenil Aleš Šolar, vodja EU-projektov
na Olimpijskem komiteju Slovenije, ki je predstavil pomen povezovanja nevladnih organizacij pri različnih projektih,
vprašanjih in dialogu z javno upravo.
Manca Čujež |
Planinska zveza Slovenije